Posodobljeno 27. oktober 2026Kako delamo
zabit.si

Slovenska politika, razložena brez navijanja.

Referendumi · posvetovalni · 11. oktober 2026

Socialna pomoč in družbeno koristno delo

Vprašanje na glasovnici

»Ali ste za to, da se pravica do denarne socialne pomoči za delovno sposobne osebe, ki nimajo objektivnih ovir za delo, pogojuje z njihovim aktivnim opravljanjem družbeno koristnega dela?«

ZAPROTI

Za kaj gre

  • Denarna socialna pomoč zagotavlja minimalna sredstva za preživetje. Osnovni znesek minimalnega dohodka je od marca 2026 507,43 evra, o upravičenosti odločajo centri za socialno delo.
  • Vprašanje je, ali naj delovno sposobni prejemniki brez objektivnih ovir za delo pomoč prejmejo le, če aktivno opravljajo družbeno koristno delo.
  • Delovno sposobni brezposelni prejemniki morajo že zdaj biti prijavljeni na zavodu za zaposlovanje in lahko pomoč izgubijo, če zavrnejo ponujeno delo ali aktivacijo.
  • Vprašanje ne določa vrste dela, obsega ur, izjem ali posledic zavrnitve. To bi morala urediti poznejša zakonodaja.
  • Zakonodajno-pravna služba DZ je opozorila, da je vprašanje presplošno, da je izraz »aktivno« nejasen in da bi bil odvzem pomoči, ki zagotavlja eksistenčni minimum, lahko ustavno sporen.

Pobudnik: Poslanske skupine SDS, NSi–SLS–Fokus, Demokrati in Resni.ca (prvopodpisana Jelka Godec) so predlog vložile 23. 7. 2026 (pobuda je po N1 prišla predvsem iz NSi). Pristojni odbori DZ so predloge obravnavali 24. 8. 2026. DZ je Odlok o razpisu (OdPRDSPDKD, Uradni list RS, št. 1383/2026 z dne 28. 8. 2026) sprejel 28. 8. 2026 s 46 glasovi ZA in 29 PROTI.

Če zmaga ZA

Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve (ministrica Mateja Ribič) je pred glasovanjem napovedalo, da bo izid ZA »jasen signal, da je to področje treba spremeniti«. Morebitne spremembe zakona o socialnovarstvenih prejemkih naj bi pripravili po strokovnem usklajevanju. Podrobnosti (ure dela, delno izplačilo, prispevki) ministrstvo še ni znalo pojasniti.

Če zmaga PROTI

Ostane veljavna ureditev. Ministrstvo na vprašanje N1, kaj bi storilo ob izidu PROTI, ni odgovorilo. Ker gre za posvetovalni referendum, izid PROTI pravno ne bi preprečil poznejših sprememb.

Argumenti

Najmočnejši argumenti, kot so jih predstavile strani v kampanji. Vrstni red ne pomeni teže.

Za

  1. Socialna država mora pomagati tistim, ki ne morejo delati, aktivirati tiste, ki lahko, in biti pravična do tistih, ki delajo in sistem financirajo. Pomoč naj temelji na vzajemnosti.

    Karmen Furman (SDS) · tax-fin-lex.si

  2. 61 odstotkov prejemnikov je dolgotrajno brezposelnih, v povprečju skoraj tri leta. Denarni prejemek ni edini odgovor, potrebna je učinkovitejša aktivacija.

    Tomislav Nemec, državni sekretar na MDDSZ · tax-fin-lex.si

  3. »Zdrav človek potrebuje delo, ne socialne podpore.« Gre za pomoč pri vključevanju, ne za kazen.

    Aleksander Gungl (NSi–SLS–Fokus) · tax-fin-lex.si

  4. Država mora razlikovati med tistimi, ki ne morejo delati, in tistimi, ki nočejo.

    Nedeljko Todorović (Resni.ca) · tax-fin-lex.si

  5. Veliko ljudi, ki bi lahko delali, prejema pomoč. Nič ni narobe, če delovno sposobni brezposelni opravijo nekaj ur koristnega dela.

    Dejan Zakrajšek (Demokrati) · rtvslo.si

  6. Mednarodne organizacije so javna in družbeno koristna dela ocenile pozitivno. Najslabše je, če človek ostane doma brez dela.

    Andrej Magajna (Nova socialdemokracija) · rtvslo.si

Proti

  1. Delovno sposoben brezposelni že zdaj ne more zavračati dela, ker bi izgubil pomoč. Vprašanje je politična manipulacija.

    Klemen Boštjančič (Gibanje Svoboda) · rtvslo.si

  2. Vprašanje temelji na stereotipih. Slovenija ima z več kot 30 pogoji enega najbolj restriktivnih sistemov v Evropi, zato trditve o množičnih zlorabah niso utemeljene.

    Vesna Leskošek (Amnesty International Slovenije) · rtvslo.si

  3. Država že danes ne zagotavlja dovolj javnih del za vse, ki bi se želeli vključiti, stroški novega sistema pa bi presegli koristi.

    Damijan Bezjak Zrim (SD) · tax-fin-lex.si

  4. Prisilno delo za okoli 500 evrov na mesec brez delavskih pravic je zasužnjevanje. Prizadelo bi tudi starejše brezposelne, ki dela ne najdejo.

    Nataša Sukič (Levica) · rtvslo.si

  5. Predlog ni pripravljen: vlada ne ve, koliko ljudi bi ukrep zajel in kako bi preverjala delovno sposobnost.

    Filip Dobranić (Danes je nov dan) · rtvslo.si

  6. Med prejemniki je veliko otrok (julija 16.513, večinoma starih 14 let ali manj), zato bi ukrep lahko družine potisnil v globljo revščino.

    Katarina Mauch (Zavod PLC) · rtvslo.si

Po referendumu

Izid pravno ne zavezuje in sam ne spreminja zakona o socialnovarstvenih prejemkih. Ministrica Mateja Ribič je 12. 10. 2026 napovedala celovito reformo socialnih transferjev: »Voljo ljudstva bomo spoštovali in jo upoštevali pri celoviti reformi socialnih transferjev. Z delom bomo začeli nemudoma.« Osnutka zakona ali časovnice ministrstvo do 27. 10. 2026 ni objavilo.

Stališča strank

DemokratiZADejan Zakrajšek; Mojca Žnidarič je pozvala k upoštevanju pripomb zakonodajno-pravne službe. rtvslo.si
GSPROTIKlemen Boštjančič. rtvslo.si
Levica-VesnaPROTILevica (Nataša Sukič). Vesna pri tem vprašanju ni navedena med organizatorji kampanje. rtvslo.si
NSi-SLS-FokusZAReberšek (NSi), Bregant (SLS), Tušak (Fokus). rtvslo.si
Resni.caZASopredlagateljica referenduma (Nedeljko Todorović); ni bila prijavljena organizatorka kampanje (seznam DVK). tax-fin-lex.si
SDPROTIDamijan Bezjak Zrim. tax-fin-lex.si
SDSZAKarmen Furman. rtvslo.si

Česa še nismo preverili

  • Stališča Varuha človekovih pravic do tega referenduma nismo našli.
  • Mnenje Društva socialnih delavk in delavcev (tax-fin-lex 37457) poznamo le iz povzetka iskalnika; članka nismo odprli.

Viri